Sunday morning is looking for gold horseshoe.
Just turn it up on you facing down with you,
is it our time to fight for your Lucky Charms?
we are the voices behind the sky calling you
we said goodbye we said go to the sky
please no fight just surrender and die,
the sunday exquisitely oh no-no-no day.
Kod vonj vigredi nebesni prah,
po cesti v Trst preko viaduktov,
ne le sanje prikazen zanje,
hlapeči opijatski vonj droge,
slišim glas kričeč v prazno,
black african columbiana man,
ki kriči more kofi more kofi,
za trenutek zaspim in odjadram,
črne roke črna zrna skozi prste,
neumorno daleč čez ocean,
prinaša opiat vsakdan,
hrup in se iz sna prebudim,
za mizo skodelico dobim.
Tamo nekdje usred grada,
uspored velikog bunara,
stoji jedan mali restauran,
tamo ima puno ljudi,
ima svega, sve što se peče.
Vlastnik ovog restaurana,
ima više hiljadi dinara,
bjelo kučo i dobra kola,
a nešto ovaj momak nema,
nema ni jedan kap vode.
Tih samoten je večer,
okrog všacev vleče sapa,
v dolini spokojen mir,
v gozdu sova brani svoj revir.
V daljavi grozen krik,
klic smrti ali pošast,
sopenje kriki in nemir,
mogoče strašna zver.
Vsi v vasi so se prebudili,
v omare po gvire so stopili,
otroke po postelje poskrili,
ženam črne kave naročili.
Hitro župnik je udaril,
da donelo je v tiho noč,
za mizo so se vsedli,
da načrt bodo naredli.
Vsi zaspani vsi pijani,
vso noč na zabavi zbrani,
so zdaj v noč zdivjali,
po ozki poti v gozd.
Iskalci iskati so odšli,
iskati zver,norost,
ki v šumi kriči,
in straši nedolžne ljudi.
Niso znali kaj storiti,
ko podobe so odkrili,
silhuete v temi nepozabne,
iznakaze ogabne.
Veselje je prekrižal mir,
kadaver v temi leži,
pred njim sledi,
v blatu pa le kri.
Pogled iz nemirnih oči,
prekoljejo vse, ki sopeče
se vrtinčijo okoli groze,
okoli ovenele rože.
Zgodil se je hud umor,
nenadna smrt sigurno,
pokol, ki storil ga je človek,
bolan psihopat.
Vsi so crkovino šteli,
kje se skivajo še deli,
še kak kos roke njene,
ali dlani prelepe.
Vsi spoznali smo obraz
oči ubite ženske,
njeno neomajno lepoto,
njeno umito kožo.
Ni ga na vasi bilo,
da nebi sanjal,kako
bi slačil njene obleke
poljubljal njeno roko.
Možje so se pogledali,
in hitro se zavedali,
da mednjimi skriva se,
skrivnostni prestopnik.
Zdaj dogovor sklenejo,
na mrtve prisežejo,
na linč ga privedejo,
primerno ga kaznujejo.
Zdaj leta so minila
zgodba je potihnila,
nihče o tem ne govori,
mnogo novih je stvari.
Zdaj se mrtva duša je vrnila,
da krvnika bo ugobnila,
mu kazen naložila,
ga usmrtila.
Vik in krik v vasi,
v zraku zadušljivem,
po plesni zaudarja,
ko se smrt pripravlja.
Kosa smrti seka bele noge,
vseh sanjačev tiste ženske,
kakor malarija zdrave belce,
kaznuje vse zelence.
Strah je strup, ki reže v kosti,
na dan prišla je resnica,
smrdljiva prašna cena,
tistega, ki ubil je človeka.
Tresoče roke je prinesel,
natiho tresoče mi je rekel,
bil sem jaz presveti,
jaz sem jo ubil pred njim.
Kmalu se v hram je skril,
ni povedal zgobe cele,
kako in kje jo je dobil,
kako jo je ubil.
Nikoli ni bilo znano
da sam župnik so morili,
da zaradi celibata so kršili,
nedolžno kri pretočili.
Nihče nikoli kriv ne bo,
za dejanje to krvavo,
za vse pravila ne veljajo,
ko smrt prinašajo.
Smeh velike bilke trave,
brenčanje čebele prave,
prijeten vonj narave,
žvrgolenje ptic pevk.
Sanjski dan narave,
uniči prš iz naprave,
ki vse pomori
od čebel do trave.
Zgodba se končuje,
ko kmet vse uničuje,
s pesticidom vse mori,
in tiho nam naravo duši.
Katera je tvoja številka?
V kateri hiši ti živiš?
Poglej tam, v tisti hiši.
Rdeča streha zeleni zidovi.
Tam poglej, tam sem doma.
Doma sredi džungle kamnite.
Koprive in jabolke mogoče,
sol in poper, kod noč in dan,
črna mačka sredi ceste, smrt
rdeče vino na prtu strašno,
potrošnja raste vseskozi,
ob nedeljah nikoli ni časopisa,
a vode pa zmankuje,
kako ironično
Počutim se, kod drevo brez listov,
kakor pikapolonica brez sreče,
kod zaspana mrtvica, ki mirno teče,
počutim, kod vesolje brez zvezd,
kod duša brez ovir za pobeg.
Mogoče, kod obris Brahme,
končne nespremenljivosti,
kakor rojen tako zaznamovan,
kakor on daje in jemle,
nosi skrivni sel ponoči,
strašna mi sporočila,
kaj prineslo bo življenje.
,ecnos tok et mibujL
,jlob eš et ibujl ik
,ebet mibulj zaj a
.lokoan ragokin ni
,ežor tok et mibujL
,ojlmez ojibujl ežor
,jopan mad ojlmez v zaj ni
.jlobjan et mibulj zaj rek
