Archive for julij, 2010

h1

Brez ironije pač ne gre!

julij 23, 2010

Tamo nekdje usred grada,

uspored velikog bunara,

stoji jedan mali restauran,

tamo ima puno ljudi,

ima svega, sve što se peče.

Vlastnik ovog restaurana,

ima više hiljadi dinara,

bjelo kučo i dobra kola,

a nešto ovaj momak nema,

nema ni jedan kap vode.

h1

Priest

julij 22, 2010

Tih samoten je večer,

okrog všacev vleče sapa,

v dolini spokojen mir,

v gozdu sova brani svoj revir.

V daljavi grozen krik,

klic smrti ali pošast,

sopenje kriki in nemir,

mogoče strašna zver.

Vsi v vasi so se prebudili,

v omare po gvire so stopili,

otroke po postelje poskrili,

ženam črne kave naročili.

Hitro župnik je udaril,

da donelo je v tiho noč,

za mizo so se vsedli,

da načrt bodo naredli.

Vsi zaspani vsi pijani,

vso noč na zabavi zbrani,

so zdaj v noč zdivjali,

po ozki poti v gozd.

Iskalci iskati so odšli,

iskati zver,norost,

ki v šumi kriči,

in straši nedolžne ljudi.

Niso znali kaj storiti,

ko podobe so odkrili,

silhuete v temi nepozabne,

iznakaze ogabne.

Veselje je prekrižal mir,

kadaver v temi leži,

pred njim sledi,

v blatu pa le kri.

Pogled iz nemirnih oči,

prekoljejo vse, ki sopeče

se vrtinčijo okoli groze,

okoli ovenele rože.

Zgodil se je hud umor,

nenadna smrt sigurno,

pokol, ki storil ga je človek,

bolan psihopat.

Vsi so crkovino šteli,

kje se skivajo še deli,

še kak kos roke njene,

ali dlani prelepe.

Vsi spoznali smo obraz

oči ubite ženske,

njeno neomajno lepoto,

njeno umito kožo.

Ni ga na vasi bilo,

da nebi sanjal,kako

bi slačil njene obleke

poljubljal njeno roko.

Možje so se pogledali,

in hitro se zavedali,

da mednjimi skriva se,

skrivnostni prestopnik.

Zdaj dogovor sklenejo,

na mrtve prisežejo,

na linč ga privedejo,

primerno ga kaznujejo.

Zdaj leta so minila

zgodba je potihnila,

nihče o tem ne govori,

mnogo novih je stvari.

Zdaj se mrtva duša je vrnila,

da krvnika bo ugobnila,

mu kazen naložila,

ga usmrtila.

Vik in krik v vasi,

v zraku zadušljivem,

po plesni zaudarja,

ko se smrt pripravlja.

Kosa smrti seka bele noge,

vseh sanjačev tiste ženske,

kakor malarija zdrave belce,

kaznuje vse zelence.

Strah je strup, ki reže v kosti,

na dan prišla je resnica,

smrdljiva prašna cena,

tistega, ki ubil je človeka.

Tresoče roke je prinesel,

natiho tresoče mi je rekel,

bil sem jaz presveti,

jaz sem jo ubil pred njim.

Kmalu se v hram je skril,

ni povedal zgobe cele,

kako in kje jo je dobil,

kako jo je ubil.

Nikoli ni bilo znano

da sam župnik so morili,

da zaradi celibata so kršili,

nedolžno kri pretočili.

Nihče nikoli kriv ne bo,

za dejanje to krvavo,

za vse pravila ne veljajo,

ko smrt prinašajo.

h1

Pesticid

julij 22, 2010

Smeh velike bilke trave,

brenčanje čebele prave,

prijeten vonj narave,

žvrgolenje ptic pevk.

Sanjski dan narave,

uniči prš iz naprave,

ki vse pomori

od čebel do trave.

Zgodba se končuje,

ko kmet vse uničuje,

s pesticidom vse mori,

in tiho nam naravo duši.

h1

Tvoj dom

julij 22, 2010

Katera je tvoja številka?

V kateri hiši ti živiš?

Poglej tam, v tisti hiši.

Rdeča streha zeleni zidovi.

Tam poglej, tam sem doma.

Doma sredi džungle kamnite.

h1

Nezaslišano

julij 22, 2010

Koprive in jabolke mogoče,

sol in poper, kod noč in dan,

črna mačka sredi ceste, smrt

rdeče vino na prtu strašno,

potrošnja raste vseskozi,

ob nedeljah nikoli ni časopisa,

a vode pa zmankuje,

kako ironično

h1

Veliod

julij 22, 2010

Počutim se, kod drevo brez listov,

kakor pikapolonica brez sreče,

kod zaspana mrtvica, ki mirno teče,

počutim, kod vesolje brez zvezd,

kod duša brez ovir za pobeg.

h1

Skriti pošiljatelj

julij 22, 2010

Mogoče, kod obris Brahme,

končne nespremenljivosti,

kakor rojen tako zaznamovan,

kakor on daje in jemle,

nosi skrivni sel ponoči,

strašna mi sporočila,

kaj prineslo bo življenje.

h1

et mibujL

julij 22, 2010

,ecnos tok et mibujL

,jlob eš et ibujl ik

,ebet mibulj zaj a

.lokoan ragokin ni

,ežor tok et mibujL

,ojlmez ojibujl ežor

,jopan mad ojlmez v zaj ni

.jlobjan et mibulj zaj rek

h1

Oh poletje..

julij 19, 2010

Nikoli brez vročine,

nikoli brez bolečine,

sam sredi pečine,

omotičen od vročine,

počasen sredi sipine,

čakam da hudič mine,

krvavim pa ne izgine,

saj smo ti jemali,

premalo ti dajali,

grdo nam vračaš,

vse grehe poplačaš,

brez zapora zavedno,

vrneš za vsako rano,

udarjaš nas  nazaj ,

mečeš nas v pozabo,

kažeš kdo je glavni,

kdo je bi prvi,

in kdo bo zadnji.

h1

UTRINEK-SHOOTING STAR

julij 6, 2010

Skozi vesolje neskončno,

priroji armada bodočih želja,

vesoljski miljarderji obljub,

oni, ki obljubljajo želje,

želje prav vsem ljudem,

ni revnih in bogatih,

nikoli ne razlikuje

med belimi in črnimi,

le pogledaš v nebo

in ispolnilo se ti bo.

Kaj je to?

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.